Problem je, če kompost uporabljaš napačno

Čeprav pogosto mislimo, da so komposti zgolj razpadli ostanki, ga marsikdo razume preveč preprosto: odpadke vržeš na kup, počakaš in pričakuješ dobro zemljo.

Pa vendar ni tako. Prijateljica mi je povedala, da zgolj zbiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov ter kompostnik na vrtu, brez posebnega razmisleka, pogosto prinašata neprijeten vonj in slab komposta. Razložila mi je, da kompostiranje ni pasiven proces: ključno je ravnovesje med dušikom in ogljikom; brez njega proces ne deluje. Dušik prispevajo zeleni odpadki, ogljik pa suhi materiali. Čeprav je idealno razmerje približno 25–30 : 1, večina kompostov tega ne doseže. Zato kompost pogosto ne uspe zaradi preveč mokrih materialov in premalo zračnosti. Pomembno je tudi redno mešanje. Težava je lahko tudi preveč ali premalo vlage. Tak kompost dobi neprijeten vonj, razpada počasi in kakovost, ki jo ima kompost, je slabša, kar pogosto vodi v razočaranje. Mnogi spregledajo, da kompost zahteva upravljanje, ne le odlaganje, zato je treba pristop prilagoditi. Na kompost je smiselno dodati listje, karton ali suho travo, redno mešati ter nadzorovati vlago in zračnost. Tako pride do hitrejšega razkroja, manj neprijetnih vonjav in do kakovostnejše zemlje ter bolj zdravih tal.

Dober kompost je temne, drobljive strukture, brez močnega vonja, enotne mase in podoben rodovitni zemlji. S takšnim kompostom nastane manj odpadkov, rastline so bolj zdrave, struktura tal se izboljša, hkrati pa je manj potrebe po dodatnih kemičnih gnojilih. Ključen je pravilen pristop: ko razumeš proces, postane kompost preprost.